»Na nobeni točki niso bili posadka in potniki ogroženi.«

»Dokler se ne konča preiskava in ugotovi dejstva glede tragične izgube življenja.«

»Prizadevamo si, da se kaj takega ne bi več ponovilo. Naša edina skrb je varnost ameriških potnikov in letalo Boeing 737 Max 9 se ne bo vrnilo v nebo, dokler ne bomo popolnoma prepričani, da je varno.«

»Zavezani smo temu, da bomo to storili tudi v prihodnje. Ne bomo popustili, dokler ne končamo misije in ne vrnemo domov vseh talcev – tako živih kot mrtvih.«

»Dokler ne bomo vrnili schengena v obdobje, kot smo ga poznali, bo težko, ali pa bo vsaka nadaljnja širitev v naši soseščini, denimo na Bolgarijo, Romunijo in Hrvaško, resno ogrožena.«

»Moramo ugotoviti, kaj ga je naredilo človeka, kakršen je. Prav tako se bo zgodba nadaljevala tam, kjer se je ta film končal, mislim. Mislim, da se bo začelo malo po zadnjem kadru tega filma. Odpeljali se bomo po malem levem odcepu v svet Oz in o tem, kako začenja nekako sanjati o zapolnitvi potencialnega vakuuma moči, ki morda obstaja.«

»Ko gre za izjemno zahtevne dogodke, ko je ogroženo življenje, se v praksi velikokrat pokaže, da je poleg zakonskih in strokovnih normativov, poleg osvojenih znanj in veščin izrazito pomembno, morda v nekem trenutku celo pomembnejše, kakšni smo kot ljudje. Kako se bodo najbolj kritične situacije končale, je na koncu lahko največ odvisno od posameznikovega čuta za sočloveka, od njegovega poguma, od njegove vztrajnosti, iznajdljivosti in navsezadnje zavzetosti, da neko situacijo reši.«

»To je zora tretjega tisočletja človeštva. Planet Zemlja, ki smo ga nekoč poznali kot naš dom, je zdaj le mrtva skala, ki lebdi v vesolju, uničena zaradi vojn, pandemij in vsega zla, ki so ga povzročili ljudje. Uničena je tudi Luna, ki je bila nekoč odskočna deska v širno vesolje, pozneje pa se je spremenila v zatočišče za zadnje preživele Zemljane. Zdaj ostanki človeštva tavajo po vesolju na enem samem vesoljskem plovilu, ki nosi nekaj maloštevilnih srečnežev, rešenih pred kataklizmo. Odpravljajo se na Mars, kjer naj bi nekoč že bilo življenje. Morda so izgubili svojo zgodovino in svoj planet, a dokler imajo kanček upanja in vodilno rdečo luč, ki jih vodi v temi, bodo pogumno šli tja, kamor ni šel še nihče – vse dokler je ljubezen še vedno živa.«